Na strokovnem posvetu 17. junija z naslovom »Promet z zdravili na debelo – miti, resnice in podatki« so udeleženci izpostavili, da so veletrgovci z zdravili vitalni člen verige oskrbe z zdravili. Svojo vlogo, ki jo zakonodaja opredeljuje kot storitev v javnem interesu, opravljajo transparentno, kakovostno, odgovorno in predvsem učinkovito. Zato v Sloveniji tudi nikoli ni prihajalo do težav z dostopnostjo zdravil, saj veletrgovci v vsakem trenutku skladiščijo nekaj 10.000 različnih zdravil in izdelkov in tako omogočajo, da pri dobavi zdravil ni čakalnih vrst. Storitve v javnem interesu na slovenskem trgu zdravil, vrednem približno 600 milijonov evrov, opravlja 84 veletrgovcev z zdravili in 13 priglašenih veletrgovcev. Strokovni posvet sta organizirali Sekcija veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije in Medicina danes, udeležili pa so se ga najvišji predstavniki te panoge in države.

Oskrba z zdravili je ključni element učinkovitega delovanja zdravstvenega sistema. »Osrednja naloga veletrgovcev z zdravili na debelo je zagotoviti, da vsakdo pravočasno dobi zdravilo, ki ga potrebuje, ne glede na to, kje v določenem trenutku je. Zato je pomembno, da smo del širšega partnerstva, ki poleg nas – veletrgovcev – vključuje tudi proizvajalce zdravil, lekarne, bolnišnice in državne inštitucije. Odgovornost, ki jo imamo vsi skupaj v odnosu do bolnikov, pa je ogromna,« je uvodoma dejal Miha Lavrič, mag. farm., predsednik Sekcije veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije in predsednik uprave Salusa.

Zaradi pomembnosti za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema je oskrba z zdravili ena najbolj reguliranih panog v Sloveniji. Nadzorujeta jo Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ter Zavod za zdravstveno zavarovanje. »Kljub temu mnogi še vedno menijo, da imamo veletrgovci pri dobavi zdravil lahko delo in pri določanju cen zdravil širok manevrski prostor. Toda situacija je dejansko ravno nasprotna. Končna dobava zdravil lekarnam je samo najbolj viden del aktivnosti, ki jih izvajamo. Pred tem moramo seveda zdravila nabaviti od domačih in tujih dobaviteljev, jih potem ustrezno skladiščiti ter na koncu poskrbeti tudi za zbiranje in varno uničevanje odpadnih zdravil. Pri vsem smo pod strogim nadzorom državnih institucij, obenem pa na lastne stroške vzdržujemo zalogo zdravil za daljše obdobje za celo Slovenijo. Naša naloga je torej več kot samo dobava zdravil, proces pa bolj čedalje bolj zahteven, tudi kot se morda zdi na prvi pogled,« je pojasnil Davorin Poherc, predsednik uprave Kemofarmacije.

Dr. Stanislav Primožič, mag. farm., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke je izpostavil, da je osnovni namen zakonodaje, ki regulira delovanje veletrgovcev z zdravili na debelo, zagotoviti varnost uporabnikov zdravil in preprečiti vstop ponarejenih zdravil na trg. V Sloveniji veletrgovci z zdravili zakonodajo dosledno spoštujejo in vestno skrbijo za dodaten nadzor nad zdravili, ki prihajajo na slovenski trg. Zato z varnostjo zdravil in ponaredki doslej pri nas nismo imeli nikakršnih težav. V javnem interesu je, da veletrgovci z zdravili skupaj z drugimi akterji v zdravstvenem sistemu svoje naloge še naprej izvajajo temeljito, saj se tako izboljšuje varnost vseh nas in povečuje uspešnost zdravljenja z zdravili.

»Zavedati se je treba, da opravljanje naloge v javnem interesu tako za veletrgovce z zdravili kot za lekarne predstavlja tudi določeno finančno obremenitev,« pa je poudaril doc. dr. Aljoša Feldin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Tako kot večina drugih držav imamo za določanje cen zdravil tudi v Sloveniji uveden primerjalni model, ki v našem primeru upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji. Tako regulirane cene pa predstavljajo le najvišje cene, dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Dejansko ceno zdravil v pogajanjih s proizvajalci zdravil določa Zavod za zdravstveno zavarovanje kot največji plačnik zdravil v Sloveniji, medtem ko veletrgovci na ceno zdravil v tem postopku lahko vplivajo le v omejenem obsegu. Trenutno delež slovenskih veletrgovcev v ceni zdravil znaša okoli 6 odstotkov in je med najnižjimi v Evropi.«

Kot je poudaril Tomaž Gantar, predsednik Odbora Državnega zbora za zdravstvo, zdravila predstavljajo sorazmerno majhen strošek v celotnem zdravstvenem sistemu, stroški za zdravila pa so močno regulirani na vseh področjih. Nekoliko drugačna je ureditev na področju medicinskih materialov, ki je regulirano bistveno manj, tudi na nivoju EU, ter zato bolj zahtevno tako za naročnika kot za ponudnika.

Predstavniki panoge so posvet zaključili enotno. Strinjali so se, da je v prvi vrsti treba urediti sistem javnega naročanja, ki trenutno vzpostavlja neuravnotežen odnos med naročnikom in ponudnikom. Naročniku se namreč ni treba vnaprej zavezati h količinam kupljenih zdravil, javno naročilo pa lahko kadar koli brez razloga prekine. Prav tako so se strinjali, da je treba vsem veletrgovcem na trgu omogočiti enake pogoje poslovanja in tako odpraviti nekatere anomalije, ki so se na trgu pojavile v zadnjih nekaj letih t. j. ali omogočiti ali pa onemogočiti možnost vertikalnega povezovanja.

Vir: Trgovinska zbornica Slovenije, 17. 6. 2015
Fotografija: Nejc Lasič