Kako struktura trga zdravil vpliva na veletrgovsko maržo?
Struktura trga zdravil se je v preteklih letih zelo spremenila. Veletrgovska marža pa je regulirana in je enaka že od leta 2011 in se ne usklajuje niti z inflacijo. Ker je vedno več dragih, specialnih zdravil, se dogaja, da ob potrebnih mesečnih zalogah za zanesljivo oskrbo trga, naraščajočih stroških za transport in skladiščenje ter ob inflaciji veletrgovska marža ne pokrije niti stroškov vzdrževanja zalog.
Vedno več dragih, specialnih zdravil je predvsem posledica uvajanja novih terapij, ki so danes na voljo pacientom in omogočajo boljši izid zdravljenja. Hkrati pa se zaradi nenehnih pritiskov na cene zdravil in naraščajočih stroškov s trga umikajo nizkocenovna generična zdravila, ki so za proizvajalce nerentabilna, čeprav so še vedno učinkovita in preizkušena.
Celoten farmacevtski trg je lani znašal 993,8 milijona EUR. Rast vrednosti trga zdravil v lanskem letu (23/22) je bila 9,2%.Tri četrtine zdravil na trgu je bilo izdanih v lekarnah, 740,9 milijonov EUR, in četrtina v bolnišnicah.
V zadnjih petih letih (23/18) je trg zdravil zrastel skoraj za polovico.
Glavni generator rasti trga je uvajanje novih, dragih terapij. Količinsko trg zdravil že nekaj let stagnira.
Na trgu zdravil imamo količinsko kar 23,7 % zdravil, kjer je veleprodajna cena pod 2,50 EUR, vrednostno pa to pomeni samo 2 % trga.
Na drugi strani imamo zelo draga zdravila, kjer je veleprodajna cena na kos nad 2.000 EUR. Ta zdravila vrednostno predstavljajo kar 28,3 %,
količinsko pa to predstavlja celo manj kot 0,2 %.
Alenka Rutar Pariš
vodja marketinga, komunikacij in zunanjih zadev