Na spletnih straneh Kemofarmacija uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.

Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.

Več informacij in nastavitve

POGOVOR Z VELIKO ZAČETNICO – Davorin Poherc, predsednik uprave Kemofarmacije

Objavil/a Ema Perhavec, 23.01.2019

Za uvod vas prosim za nekaj stavkov o vaši profesionalni poti: gimnazija, fakulteta, zaposlitve, podiplomska izobraževanja, posebni strokovni in poslovni dosežki.

Prihajam s Ptuja, kjer sem preživel otroštvo in končal gimnazijo. Po gimnaziji sem odšel na služenje vojaškega roka in se kasneje vpisal na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani. Po opravljenem študiju farmacije sem se zaposlil v Leku v oddelku OTC kot strokovni sodelavec. Kmalu sem napredoval in znotraj oddelka prevzel razne nove vloge predvsem s področja marketinga in prodaje. Bil sem odgovoren tudi za prodajo na nekaterih mednarodnih trgih, kjer je bil Lek prisoten s svojim programom OTC. V tem času sem tudi uspešno zaključil študij MBA na univerzi Clemson South Carolina, ki je takrat organizirala svoj evropski program v Italiji in Sloveniji. V Kemofarmacijo sem prišel kot pomočnik direktorja prodaje leta 1999, nato pa kmalu napredoval na mesto vodje prodaje in leta 2007 postal predsednik uprave Kemofarmacije, ki jo vodim še danes. Vzporedno opravljam še nekatere druge funkcije v nadzornih in upravnih organih, med drugim sem član skupščine ZZZS in član UO TZS. Za svoje aktivno delovanje v slovenski farmaciji sem leta 2008 prejel tudi Minařikovo priznanje.
 

 

Kemofarmacija je lansko leto praznovala svojo 70-letnico. V čem je največja skrivnost tega trajnostnega uspeha?

Kemofarmacija je gospodarska družba, ki se ukvarja z veletrgovino zdravil, medicinskih pripomočkov in ostalih izdelkov, ki jih potrebujejo slovenske lekarne in bolnišnice. Po tem smo poznani. Po obsegu prodaje je Kemofarmacija v panogi največja družba. Naša zgodba se je začela po drugi svetovni vojni in od takrat naprej rastemo in pišemo uspešno zgodovino. Naj omenim samo nekaj mejnikov: do osamosvojitve se je družba razvijala po vsej takratni Jugoslaviji, z osamosvojitvijo pa ohranila svoj položaj na precej manjšem trgu nove države. Privatizirali smo se v letih 1985–1990 pod velikim vplivom Leka, ki je po privatizaciji obvladoval približno 40 % družbe. Ko se je Lek odločil odprodati svoje premoženje, ki ni bilo povezano z njegovimi strateškimi cilji, je bila Kemofarmacija prodana strateškemu kupcu Celesio, ki je v tistih letih intenzivno rastel in prerastel v največjega veletrgovca z zdravili v Evropi. Pridružili smo se skupini, ki je opravljala zelo podobno dejavnost kot mi, in imeli smo možnost videti, kako našo dejavnost opravljajo drugje. Leta 2014 je prišlo do megazdružitve družb z dveh kontinentov. Ameriška družba McKesson je pridobila večinski delež v Celesiu in tako postala največja tovrstna družba na svetu. V tistem času smo predstavljali veletrgovinsko družbo z zdravili, ki je delovala na treh kontinentih, v svoji sestavi pa imela tudi več kot 2500 lekarn.

''Po obsegu prodaje je Kemofarmacija v panogi največja družba.''

V zadnjih letih se ukvarjamo predvsem s posodobitvami poslovanja – digitalizacijo. Prav v letu 2018 je Kemofarmacija začela tri velike projekte, saj posodabljamo naš računalniški sistem, vpeljujemo avtomatizirano naročanje blaga pri dobaviteljih in se pripravljamo na prenovo skladišča v letu 2019. Cilji so seveda zastavljeni, želimo postati še hitrejši, točnejši in stabilnejši z večjo kapaciteto kot doslej. Dobri odnosi z lekarnami in dobavitelji, odlična logistika in organiziranost ter nenehen razvoj našega poslovanja bodo glavne usmeritve tudi v bodoče.

Za uspeh in nadaljnji razvoj družbe so seveda ključni ljudje, naši zaposleni, ki so predani svojemu poslanstvu »biti prva izbira pri oskrbi trga z zdravili«. Živimo vrednote ICARE (integriteta, kupec na prvem mestu, odgovornost, spoštovanje, učinkovitost), ki so prepletene skozi celotno naše poslovanje.

 

Je Kemofarmacija kot gospodarska družba, ki deluje na področju zdravil, po vsebini dela bolj podobna proizvajalcem zdravil ali je bliže lekarnam?

Veletrgovina je vmesni člen med farmacevtsko industrijo in lekarnami in opravlja velik nabor storitev, ki so obojim namenjene. Zagotavljamo dostavo zdravil v roku 24 ur in skrbimo za primerno zalogo zdravil. Poleg tega zagotavljamo dežurno službo za oskrbo tudi v soboto, nedeljo in med prazniki ter neodvisnost v odnosu do kupcev in dobaviteljev. Pokrivamo celotno Slovenijo. Ohranjamo standarde kakovosti zdravil na poti od proizvajalca do pacienta in najvišjo možno mero varnosti pred ponaredki zdravil. Za opravljanje storitev smo plačani in tu smo si z lekarništvom podobni, saj je vrednost storitve v obeh primerih regulirana. Težko se opredelim, komu smo bolj podobni, saj samo skupaj z njimi tvorimo zanesljivo celoto – oskrbno verigo z zdravili.

 

Novi lastniki na vodilna delovna mesta pogosto postavijo svoje osebje. Vi sami ste v Kemofarmaciji že 19 let. Kako ste ob vsakokratni menjavi lastnika Kemofarmacije uspeli obdržati svoje mesto predsednika uprave?

Mislim, da je najbolj pomembno pridobiti njihovo zaupanje. To predvsem pomeni delovati pošteno in transparentno, v skladu z vrednotami in pričakovanji. Seveda so pomembni tudi rezultati poslovanja in slednje smo ob realnih planih v preteklih letih uspešno dosegali. Pa še to: delujemo v storitveni dejavnosti, v kateri je poznavanje lokalnega okolja ključno za uspešno poslovanje.

 

V čem je po vašem mnenju največja dodana vrednost veledrogerije v sistemu preskrbe z zdravili? Ali pričakujete, da bodo proizvajalci v bodoče sami prevzeli tudi distribucijo zdravil do lekarn?

Največja dodana vrednost je po mojem mnenju ta, da veletrgovci bistveno zmanjšujemo število transakcij med proizvajalci zdravil ter lekarnami in bolnišnicami. Teh je kar za 20x manj, če imate v verigi delujoče veletrgovine. Proces naročanja v lekarni je tako zagotovo učinkovitejši in bolj zanesljiv, kar je pri zdravilih še posebej pomembno. Ob tako velikem obsegu različnih zdravil in proizvajalcev z zelo različnih koncev sveta bi dostava zdravil mimo veletrgovin v lekarne hitro postala neobvladljiva, če že ne neizvedljiva. Veletrgovci omogočamo zbirna naročila zdravil, kar pomeni zdravila več proizvajalcev, združena v enem naročilu. Omogočamo, da so v lekarni vsa zdravila, ko jih pacienti potrebujejo, v količinah, ki jih potrebujejo. Poskrbimo, da so na enako kakovosten način oskrbljene vse lekarne in posledično vsi pacienti v Sloveniji. Ta dejstva morajo poznati regulatorji in urediti trg tako, da do anomalij in posameznih ožjih interesov ne prihaja.

Potem pa so tu še naše dodatne storitve za lekarne, kot so mesečno strokovno glasilo FarmaInfo s prilogo Receptum, spletni portal Elona, spletno izobraževanje FarmaPro in še bi lahko naštevali. Vsaka storitev na svoj način olajša delo farmacevtov v lekarni in jim pomaga, da lahko namenijo več časa za svetovanje pacientom.

Glede na to, da je dejavnost izredno regulirana, trg majhen in volumen zdravil omejen, veletrgovska marža pa nizka, ocenjujem, da bi vsaka direktna distribucija pomenila korak nazaj v zanesljivosti oskrbe lekarn in dolgoročno tudi podražila celoten proces. Zato tega ne pričakujem. Procese je smiselno združevati in ne drobiti, le tako so lahko učinkoviti in dolgoročno optimalni.

 

Ali bi lahko rekli, da Kemofarmacija kot veletrgovec z zdravili odločilno vpliva na ponudbo oziroma na razpoložljivost zdravil v Sloveniji?

Da. Zagotovo. V našem skladišču imamo največjo zalogo zdravil za slovenski trg in predstavljamo ključnega partnerja za marsikaterega dobavitelja. To pomeni zelo veliko in omogoča določeno mero varnosti tudi za državo. Med zdravili so tudi mnoga, ki so namenjena zdravljenju redkih bolezni. Imamo vpeljane postopke, da v nujnih primerih poiščemo zdravilo tudi na drugih trgih in omogočimo izbrano terapijo mogoče samo za pacienta ali dva. V trenutni sistem imamo vgrajenih kar nekaj mehanizmov, da je trg maksimalno dobro oskrbljen z zdravili. Dejstvo je, da razpoložljivost zdravil v Sloveniji kreirajo predvsem proizvajalci. Vse pogosteje poslušamo o težavah, s katerimi se srečujejo pri postopkih registracije in pri določitvi cen zdravil. Vsem težavam navkljub menim, da imamo v Sloveniji še vedno ustrezen in dovolj širok nabor registriranih zdravil.

Za dobavitelje opravljamo široko paleto storitev, ki so vezane predvsem na dokončno opremljanje in sprostitev zdravil, skladiščenje in transport do kupcev. Opremljanje zdravil s slovenskimi navodili in nalepkami, uvoz zdravil ter sproščanje serij v promet sodijo med aktivnosti proizvodnje zdravil, za kar ima Kemofarmacija tudi dovoljenje JAZMP in veljaven certifikat GMP.

Ker smo veletrgovec s polnim obsegom delovanja, tržimo praktično vsa registrirana zdravila, pa tudi tista, ki registracije nimajo. Za nabavo teh veljajo posebna pravila.

 

Kakšne so prednosti, ki jih za Kemofarmacijo predstavlja vključenost v globalni poslovni sistem, kot je McKesson? In kakšne so slabosti in tveganja?

Največja prednost je zagotovo vpogled v znanje in izkušnje znotraj celotne družbe in na vseh trgih, kjer McKesson deluje. McKesson je vodilni mednarodni trgovec na debelo in ponudnik logističnih, IT in drugih storitev farmacevtskemu ter zdravstvenemu sektorju. Prisoten je v Kanadi in ZDA ter na večini zahodnoevropskih trgov, kjer ima na nekaterih tudi lastne lekarniške verige. In čeprav so trgi različni, lahko ob poznavanju načina delovanja zdravstvenih sistemov marsikatere dobre prakse prenesemo v Slovenijo, pa tudi naša znanja in izkušnje delimo s kolegi v tujini. Potrebe in želje pacientov so na vseh trgih namreč zelo podobne. Ja, z vstopom v McKesson smo res postali del zelo velike, globalne družbe.

Biti del velikega sistema pa pomeni tudi biti del utečenega sistema, ki deluje po svojih ustaljenih pravilih, ki zahtevajo upoštevanje številnih internih smernic. Pomeni več poročanja, več prilagajanja in sodelovanja, ki vzame svoj čas. Odločanje je nekoliko daljše in fleksibilnost nekoliko manjša.

Kateri so ključni motivi za uvajanje številnih e-rešitev, ki jih uporablja in obenem ponuja Kemofarmacija?

Digitalizacija pomeni optimizacijo poslovanja. Tako povečamo produktivnost, kar je ob majhnih maržah in vedno novih regulatornih zahtevah nujno za uspešno poslovanje.

Ponosni smo na svoja dva portala, in sicer na prodajni portal Elona, preko katerega komuniciramo z lekarnami, bolnišnicami in drugimi kupci, ter na portal eNabava, ki nas povezuje z dobavitelji. Oba portala sta povezana. Informacije tako sledijo od dobaviteljev do lekarne. Na obeh sodobnih portalih so vsi podatki o izdelkih, ki so pri nas na voljo, vse seveda v živo, vsak dan 24 ur.

Smo tudi eden izmed ustanoviteljev podjetja NENSI, ki skrbi, da imajo vsi izdelki, ki so na voljo v največjih slovenskih veletrgovinah z zdravili, svojo kodo.

Ker sledimo sodobnim trendom, smo na portal Elona začeli dodajati še videopredstavitve zdravil in ostalih izdelkov. Novonastajajoče uporabne vsebine in druge strokovne produkte vselej razvijamo tako, da so v pomoč lekarniškim farmacevtom pri vsakodnevnem svetovanju pacientom v lekarni.

Nadgrajujemo tudi portal za naše dobavitelje, eNabava, saj se zavedamo pomena optimizacije procesov v celotni oskrbni verigi zdravil. Proizvajalcem zdravil zato že lahko ponudimo precej hitrejši in popolnejši sistem naročanja in spremljanja njihovih zdravil in ostalih proizvodov.

Za lekarniške farmacevte in farmacevtske tehnike pa smo že pred leti ob partnerski podpori LZS in SFD lansirali strokovno spletno izobraževanje FarmaPro; vsako izobraževanje »obišče« več kot 700 udeležencev.

 

Kako komentirate sistem javnih naročil, kot se izvaja v naši državi? Kako bi se ta po vašem mnenju moral izvajati, da bi bila poraba sredstev za zdravila v javnem zdravstvu najbolje obvladovana?

Najprej naj povem, da imamo v naši družbi ekipo strokovnjakov, ki se ukvarja samo s postopki javnih naročil. Na leto se prijavimo na približno 500 javnih naročil različnih obsegov in velikosti in z razpisi imamo veliko izkušenj.
Trenutno je v teku nacionalno javno naročilo za zdravila v bolnišnicah. Vključena je približno ena tretjina vseh zdravil. Ob tem večina bolnišnic izvaja še svoja javna naročila in, naj dodam, še dnevna povpraševanja po vsem mogočem. Izredno veliko aktivnosti torej za relativno majhen učinek. Da ne pozabimo, postopek javnega naročanja je namenjen zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev.

 

Menim, da smo danes daleč od tega namena in še poslabšuje se, saj opažamo dodatno povečevanje birokratskih zahtev. Ob takem stanju vidimo veliko možnosti izboljšav v samih postopkih priprave javnega naročila in naše predloge in mnenja smo že večkrat delili z izvajalci javnih naročil, vendar na drugi strani ni posluha. Kaže se nemoč ponudnikov, saj smo v precej neenakopravnem položaju z naročniki. Naj omenim samo najbolj pereče vsebine: zahteve po fiksnih cenah z vključenim davkom, manjkajoč čistopis razpisne dokumentacije po večletnih spremembah, ureditev obveznosti zaradi neskladja razpisanih in naročenih količin, nesorazmerne kazni in obveznost plačila dobavljenih količin.
Skoraj nemogoče je pripraviti ponudbo, ki bi bila v vseh pogledih najboljša za naročnika oziroma v končni fazi za davkoplačevalce. V ospredju je vedno cena. Nikogar več ne zanimajo vrednost za pacienta, povečana učinkovitost, znižanje logističnih stroškov in drugi prihranki.

 

Upamo, da se praksa nacionalnega javnega naročila iz bolnišnic ne bo prenesla tudi na lekarniške javne zavode, ker bi to zagotovo zmanjšalo kvaliteto oskrbe z zdravili. Je pa po našem mnenju tudi nepotrebno, saj plačnik, ZZZS, z drugimi mehanizmi zelo dobro in učinkovito skrbi za nizke cene zdravil v Sloveniji. Imamo Zakon o zdravilih in Zakon o lekarniški dejavnosti, marže za obe dejavnosti so regulirane. Poleg tega plačnik zdravil, ZZZS, s pogajanji za ceno s proizvajalci zdravil, uvajanjem najvišjih priznanih vrednosti in  terapevtskih skupin zdravil uspešno nadzira cene zdravil. Doslej je bilo tako uvedenih že 14 terapevtskih skupin zdravil.
Menimo, da je nacionalni razpis za javne lekarniške zavode nepotreben in tudi ni združljiv s principom delovanja veletrgovca s polnim obsegom poslovanja in bo ob vztrajanju države bistveno otežil oskrbo z zdravili za lekarne. Zelo verjetno bo prišlo tudi do pomanjkanja določenih zdravil.

''Kemofarmacija kot veletrgovec z zdravili odločilno vpliva na ponudbo oziroma na razpoložljivost zdravil v Sloveniji.''

Naj na kratko razložim: v primeru javnega razpisa za zdravila v lekarniški dejavnosti je verjeti, da Kemofarmacija verjetno ne bo izbrana za vsa zdravila, kar pomeni, da določenih zdravil ne bo distribuirala v določenem obdobju in jih posledično ne bo imela na zalogi. Podobno se bo verjetno obnašala tudi konkurenca. Trg posledično lahko ostane brez določenih zdravil, ki bodo za distribucijo enostavno predraga oz. nezanimiva.
 

Drug velik problem morebitnega razpisa pa je nabor paralelnih zdravil. Zelo hitro se lahko zgodi, da bodo lekarne izbrale najcenejše zdravilo določene terapevtske skupine. V tem primeru lahko pride tudi do umika proizvajalcev s tržišča, vsekakor pa do manjšega nabora zdravil za paciente.

 

V Sloveniji imamo po podatkih JAZMP 98 veletrgovcev z zdravili, lekarn pa je po podatkih Lekarniške zbornice Slovenije 336 javnih in 27 bolnišničnih. Kako komentirate te podatke? Je veledrogeristov preveč?

Na večini evropskih trgov je iz razloga zmanjšanja marž prišlo do konsolidacije. Manjši trgovci namreč vse težje opravljajo dejavnost iz več razlogov. Naj jih nekaj naštejem: marža za prodajo na debelo je določena in praviloma zelo nizka, zahteve za doseganje in ohranjanje statusa veletrgovca so vsak dan večje, kupci so zaradi svojih predpisov postali še bolj zahtevni, razvoj obeh dejavnosti kaže na vedno nove zahteve, ki jih še včeraj ni bilo, regulatorji in plačniki (agencije, zavarovalnice) pogosto povečajo obseg nalog za enako plačilo, veliki dobavitelji se vedno pogosteje odločajo tržiti svoja zdravila samo preko veletrgovcev s polnim obsegom, ki jih praviloma ni prav veliko.
 

Torej – dolgoročno preživetje ob povečanem obsegu storitev zahteva določen obseg poslovanja, določeno velikost, zato postaja situacija za manjše veletrgovce nevzdržna. Rešitve iščejo v ozki specializaciji oziroma prodaji podjetja strateškemu partnerju. Ob tako majhni veletrgovinski marži na enoto zdravila veletrgovci komaj dosegajo od 1 do 2 % profitne stopnje, pri čemer so vlaganja v dejavnost ogromna. Na evropskih trgih, še posebej pa to velja za manjše trge, ne najdete več kot dveh, treh veletrgovcev, ki so sposobni opraviti večjo maso storitev. To situacijo mora predvsem razumeti regulator, saj že manjši poseg v maržni sistem lahko resno ogrozi delujočo dejavnost.
 

Sicer pa je 98 število vseh uradno prijavljenih veletrgovcev z zdravili v Sloveniji. Za dejansko, dnevno oskrbo trga z zdravili nas skrbi le nekaj, vsi ostali so predstavniki proizvajalcev, s katerimi imamo podpisane medsebojne pogodbe. Ravno to mora urediti nov pravilnik o veletrgovini z zdravili, ki bo sledil zakonu o zdravilih in veletrgovcem z dejansko polnim obsegom delovanja zaradi pomembnosti v oskrbi trga z zdravili dodelil to posebno vlogo.

 

Kako ocenjujete novi zakon o lekarniški dejavnosti?

Lekarne so novi zakon o svoji dejavnosti čakale kar nekaj časa, zato je pomembno, da je zakon nastal, saj nedvomno pomeni nadgradnjo starega in ureja določena področja, ki v starem niso bila zajeta. Kot vsakdo imam o zakonu tudi jaz svoje mnenje in bi določena področja uredil drugače. Razmerja med javnim in zasebnim po mojem mnenju niso ustrezno razrešena in prav tako ne podeljevanje koncesij. Tržna moč med posameznimi lekarniškimi subjekti je tako različna, da bo prav gotovo predmet nesoglasij v bodoče.
 

Za Kemofarmacijo najbolj pomemben del zakona se nanaša na poslovanje naših kupcev, Lekarne Ljubljana in Lekarne Maribor, ki imata v svojih sestavah tudi veletrgovca LL Grosist in Farmadent. Kemofarmacija je predlagala ureditev stanja tako, da se vsem veletrgovcem prizna enak status v smislu delovanja in lastništva obeh področij (lekarništva in veletrgovinske dejavnosti), saj menimo, da obe veletrgovini v lastništvu lekarniških zavodov ali občin delujeta usklajeno in izkoriščata svoj komercialni položaj.
 

Država je nepravilnost zaznala in uredila situacijo tako, da lahko po novem zakonu veletrgovec opravlja samo svojo dejavnost, lekarna pa prav tako. Posledično morata zato oba javna lekarniška zavoda svoje veletrgovine odprodati neodvisnemu kupcu ali prekiniti veletrgovinsko dejavnost za zdravila. Prehodno obdobje je bilo z intervencijo podaljšano do konca decembra 2019.
Nova lekarniška zakonodaja je v marsičem začela spreminjati poslovno okolje. Trenutno smo še vedno v prehodnem obdobju, v katerem se področja, ki se jih je zakonodaja najbolj dotaknila, prilagajajo novim predpisom. Kar nekaj sprememb je na področju galenske proizvodnje, neregistriranih zdravil, marketinga v lekarnah in organizacije lekarniške mreže.

 

Ste glede bodočega razvoja trga zdravil v Sloveniji in tudi širše optimist ali pesimist? Kako se bo po vašem mnenju spreminjalo poslovno okolje, v katerem delujete?

Trendi na področju farmacevtske distribucije dolgoročno pomenijo zniževanje dobičkonosnosti naše družbe. Veljavni pravilnik o cenah zdravil znižuje cene zdravil in prizadene tako dobavitelje zdravil kot tudi veletrgovce. Znižanja cen so nekatere generične proizvajalce prizadela tako, da so že začeli razmišljati in delovati tudi na področju distribucije. Največje finančne posledice za farmacevtski trg trenutno še vedno prinaša uvedba najvišjih priznanih vrednosti zdravil in terapevtskih skupin, ukrep ZZZS, ki je prinesel zadnja, velika znižanja cen. Dodatni padci cen so tudi zaradi vstopa biološko podobnih zdravil na trg. Nekateri proizvajalci zdravil zato že razmišljajo o umiku posameznih zdravil s slovenskega trga.
Po drugi strani pa je treba omeniti uvajanje povsem novih, izredno dragih zdravil, ki skoraj v celoti doprinesejo k letni rasti trga zdravil. Raste namreč majhna skupina visoko specifičnih zdravil, namenjenih majhnim skupinam pacientov. Da so le-ta na voljo tudi slovenskim pacientom, je seveda treba pozdraviti. Največjo rast izdatkov tako predstavljajo zdravila za zdravljenje raka, avtoimunskih bolezni in hepatitisa C.

 

Zato je pri nas treba omeniti veliko cenovno bipolarnost trga, saj imamo veliko množico poceni zdravil, mesečne terapije, cenejše od 40 evrov, ki jih je kar 96 odstotkov, in samo 4 odstotke izredno dragih, a zelo učinkovitih zdravil.
Nekateri dobavitelji teh dražjih bioloških zdravil se odločajo za direktno distribucijo v bolnišnice, kar za nas pomeni določeno izgubo tržnega deleža.

 

Nacionalna zavarovalnica zadnja leta posluje brez večjih težav in poslovna leta zaključuje s pozitivnim rezultatom. Opaziti je izboljšano sodelovanje Ministrstva za zdravje in ZZZS po imenovanju novega ministra in direktorja ZZZS. Treba pa je poudariti, da je bil z dogovorom na izvajalce prenesen dodaten strošek izplačila zaostalih plač, ki pa ga ZZZS ni ustrezno kompenziral. To pomeni dodaten pritisk na bolnišnice v naslednjem poslovnem letu in pričakovati je ponovitev zaostrene finančne situacije pri poslovanju z bolnišnicami.
 

Bolnišnice predstavljajo v prodaji Kemofarmacije pomembno skupino kupcev. Tudi zaradi našega opozarjanja je prišlo na koncu lanskega poslovnega leta do poravnave zapadlih obveznosti s strani države in posledično bolnišnic do naše družbe.
Pri izdaji zdravil v javnih lekarnah je v veljavi zelo nizka lekarniška marža, ki lekarnam praviloma ne zadošča za ustrezen pozitivni rezultat, zato iščejo rešitve za obstoječe stanje v dodatnih storitvah in povečani prodaji ostalega blaga. Pozdravljam zadnje iniciative lekarn pri uvajanju novih storitev za paciente.

 

Podobne trende glede zniževanja dobičkonosnosti zasledimo tudi drugod v Evropi, saj vlade večine evropskih držav na podoben način uravnavajo naraščajoče stroške zdravstvenega varstva. Zdi se, da je področje zdravil še posebej izpostavljeno, dobički udeležencev v prometu z zdravili pa primeren izgovor za vedno nove ukrepe.
Delujemo v zdravstvu, na področju trga zdravil, ki raste in bo vedno predmet pozornosti širše javnosti. Mislim, da bo to tudi v bodoče stroka, v katero se bo zmeraj vlagalo, in prepričan sem, da bomo kmalu priča razvoju novih zdravstvenih tehnologij v najširšem smislu. Zato sem optimist. Optimist sem tudi zato, ker imamo ekipo z znanji in izkušnjami, doma in širše v celotni družbi McKesson, ki nenehno išče priložnosti za razvoj in napredek.

 

In kaj vsi ti relativno negativni trendi pomenijo za Kemofarmacijo?

Kemofarmacija ne bo nikoli visoko profitabilna družba, saj deluje v zdravstvu, kjer je vedno vladala visoka regulativa, a vendar je to tudi področje velikih vlaganj in optimizacij, ki jih bo treba ustrezno nagrajevati. Trg zdravil v Sloveniji še vedno zmerno raste, naš tržni delež pa skozi leta ostaja približno enak. V Kemofarmaciji smo zato ponosni na svojo tradicijo, ki temelji na znanju, izkušnjah, zaupanju, odgovornosti in spoštovanju. Le z znanjem in pridobljenimi izkušnjami lahko zagotavljamo najširšo ponudbo in nadaljnji razvoj storitev na poti do zdravja, ki je polna izzivov, a tudi novih priložnosti.

 

Kaj za Kemofarmacijo pomeni status veletrgovca za polni obseg dejavnosti, kot je opredeljen v Zakonu o zdravilih?

Zakon o zdravilih definira 3 tipe veletrgovin: veletrgovina s polnim obsegom delovanja, veletrgovina s produktno omejenim obsegom delovanja in veletrgovina s kontaktno omejenim obsegom delovanja. Podzakonski akt, ki bo natančneje definiral našo dejavnost, je na žalost še vedno v pripravi. Verjamemo, da bo pod novim ministrom kmalu sprejet, saj je za naš nadaljnji razvoj izredno pomemben.
 

Kemofarmacija je in želi ostati veletrgovina s polnim obsegom zdravil. To pomeni, da lahko lekarne skoraj vsa zdravila dobijo pri nas, kar zagotovo olajša in pospeši proces naročanja, oskrba z zdravili pa je zato celovita, zanesljiva in cenovno optimalna za vse slovenske lekarne. Trenutno je v Sloveniji registriranih 98 veletrgovcev z zdravili, ki imajo enak regulatorni status, vemo pa, da nas je le nekaj, ki dejansko opravljamo celovito oskrbo.

 

Kaj pričakujete, da se bo na področju zdravstva in zdravil pomembnega zgodilo v letu 2019?

Konec prihajajočega leta se izteče prehodno obdobje za implementacijo vertikalne blokade, ki jo definira Zakon o lekarniški dejavnosti. Zakonodaja bo tako omogočila, da bodo za vse farmacevtske veletrgovine veljali enaki pogoji poslovanja. Vsekakor bo to pomenilo določeno spremembo na trgu oskrbe z zdravili.
V poslovnem letu 2019 pričakujemo sprejem pravilnika, ki bo natančneje določil pogoje poslovanja za veletrgovce z zdravili.

 

Centralni razpis za zdravila v bolnišnicah že poteka, na žalost pa so zahtevani pogoji daleč od realnosti, zato pričakujemo zaplete pri izvajanju naročil. Javni razpis za zdravila za javne lekarniške zavode je po našem mnenju povsem nepotreben. Upamo, da se zato praksa nacionalnega javnega naročila iz bolnišnic ne bo prenesla na lekarniške javne zavode, ker bi to zagotovo zmanjšalo kvaliteto oskrbe slovenskih lekarn z zdravili. Po našem mnenju plačnik, ZZZS, zelo dobro in učinkovito skrbi za nizke cene zdravil, distribucija in lekarništvo pa imata marže že regulirane.
Naše oči bodo uprte tudi v novega ministra za zdravje, saj pričakujemo, da bo nekaj časa namenil tudi farmaciji. Nujno se je posvetiti dokončanju podzakonskih aktov za dva farmacevtska zakona, o zdravilih in lekarništvu, in verjetno bo treba nekaj stvari še prevetriti.

 

Je Kemofarmacija dobro pripravljena na uveljavitev zakonodaje za preprečevanje vdora ponarejenih zdravil?

Skupaj z ostalimi deležniki v oskrbni verigi zdravil že aktivno sodelujemo pri projektu in se tako aktivno pripravljamo na izvajanje evropske direktive za preprečevanje vdora ponaredkov zdravil v slovenski prostor. To je velik projekt, še večji je za lekarne. Nosilci so proizvajalci zdravil, pripravljeni pa moramo biti vsi, saj je veriga tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen.

 

Želite sami še kaj posebnega sporočiti našim bralcem?

Skupaj smo močnejši. Sodelovanje in zaupanje je zelo pomembno. Zahvaljujem se vsem kupcem, dobaviteljem in ostalim partnerjem za sodelovanje pri skrbi za nemoteno oskrbo slovenskih pacientov z zdravili.

 

In čisto za konec: Kaj najraje počnete v prostem času?

Z družino poskušam preživeti čim več kakovostnega časa. Veliko mi pomeni spremljanje razvoja mojih treh otrok in veselim se vsakega njihovega uspeha. Moja strast je šah. Je strateška igra, ki me sprošča ob večerih, ko se vse umiri. Od športa še največ kolesarim in smučam, sem pa aktivnosti v zadnjih letih malo opustil. To nameravam spremeniti, ker verjamem, da je to naložba zame. Potem je tu še glasba, s katero sem od mladih let tesno povezan. Igral sem klarinet, klavir in bobne in kar nekaj časa sem bil tudi član pihalnega orkestra v domačem Ptuju. Velikokrat me z ženo najdete na raznih koncertih in prireditvah. V nasprotju z njo, ki ima rada predvsem klasično in moderno glasbo, sam uživam v najrazličnejših zvrsteh, tudi v narodno-zabavni glasbi. Rad sem z ljudmi. Še vedno se pogosto dobivamo tudi sošolci s fakultete.

 

Vir: Glasilo Lekarništvo (4-2018), december 2018

 

 

Ali ste vedeli?

Kdo smo

Veletrgovec z najširšo ponudbo zdravil.

Veletrgovec, ki s svojimi storitvami kupcem ponuja najboljše rešitve - distribucija, informacije, svetovanje, poslovanje.

Veletrgovec, ki z zdravili in medicinskimi pripomočki pokriva vso Slovenijo.

Kemofarmacija v številkah

več kot 180 zaposlenih

več kot 11.500 izdelkov na zalogi, neomejeno po naročilu

več kot 350 dobaviteljev

več kot 1.100 kupcev: vse javne in bolnišnične lekarne, večina zdravstvenih centrov, veterinarjev in specializiranih trgovin